Politika piškotkov

Spletna stran uporablja spletne piškotke, s katerimi zagotavlja boljšo uporabniško izkušnjo, omogoča interakcijo z družbenimi omrežji in za analizo prometa. Z nadaljno uporabo spletne strani se strinjate s politiko piškotkov. Več o politiki piškotkov si preberite tukaj
Potrdi

Šla sva na Exit in tam podarila telefon!

Huawei ForumHuawei Forum
Blog

Po spustu po planiški jeklenici in dveh skokih iz letala je bila ideja o obisku festivala Exit v Novem Sadu pravi balzam. Itak bova posnela en kul video in potem bova lahko na polno žurala. Vsaj tak je bil plan …

Preden sva prišla do Novega Sada sva naredila še ovinek preko Beograda, kjer sva obiskala lokalno Huawei pisarno in se tudi v živo srečala z ekipo, s katero si običajno izmenjujemo le email sporočila. V Beogradu se je pojavila ideja, da na festivalu podariva en pametni telefon Huawei Y6 2018 ter en Huawei bluetooth zvočnik. Da naloga ne bi bila preveč lahka, sva želela postaviti nekakšen izziv. Za bluetooth zvočnik bova poiskala dekleta, ki bodo poskušala na mojo brado namestiti obroček, ki ga običajno nosim. No, izkazalo se je, da sva precenila zahtevnost naloge, saj je zmagovalka uspela namestiti obroček v vsega 16 sekundah.

Za telefon sva tako naredila načrt, da poiščeva nadarjene ljudi, ki bi bili pripravljeni pokazati svoj talent na kameri. Če je bil prvi izziv preveč preprost, se je za drugega izkazalo, da je bil očitno preveč zahteven. Kaj je botrovalo temu, nisem povsem prepričan. Morda ljudje ob tisti uri še niso bili dovolj sproščeni. Morda je bila problem kamera, ki jo je držal v roki Pero. Morda je bil problem v tem, da ljudje niso bili dovolj prepričani v svoj talent.

Moram priznati, da mi je precej nerodno pristopiti do ljudi in jih, meni nič, tebi nič, vabiti k sodelovanju. Celo bolj neprijetno mi je bilo, kot zadnjič pred skokom z letala. Pa sem nekako predelal tudi ta strah in si celo izdelal napis, s katerim sem lahko lažje ujel pogled mimoidočih. Naposled sva s Perotom le našla kandidata:

“Imaš možda neki talent?”

“Imam.”

“Nemoj! Konačno! Kakav?”

“Beatboxing.”

“Odlično. Hočeš ovo pokazati na kameri? A ko mi se sviđa možeš dobiti ovaj telefon,” sem se lomil in mesaril srbski jezik, medtem ko sem mu pred nos molil škatlo v kateri je bil Y6 2018.

Kot bi vklopil stikalo, je padel v element in začel spuščati super beat. Če pred tem nisva našla nobenega, ki bi bil pripravljen pokazati vsaj nekaj, sva sedaj stala pred tipom, ki je presegel vsa pričakovanja.

“Ajmo, sada ne znam šta da uradimo. Stvarno je teško dobiti čovjeka pred kamero ali ti si sada odlično ovo napravio,” sem še naprej v polomljeni srbščini razlagal. “Ali treba nam više ljudi za ovaj video. Možeš počekati nekih 20 minuta pa se mi vratimo a ko ne najdemo nekog koji je bolji.”

Moj bog, jaz pa srbščina … Pa sva šla s Perotom naprej. Našla sva Srba, ki je rekel, da je njegov talent žongliranje z nogometno žogo.

“A gdje ti je lopta?”

“Nemam je.”

Argh … iščeva naprej. Veliko pogledov, zvedava vprašanja in zelo malo poguma. Dvajset minut kasneje je postalo jasno, da sva morda prišla prezgodaj, a ni šlo drugače - za snemanje sva potrebovala svetlobo. Ponoči bo prepozno. Tako je Huawei Y6 2018 romal v roke beatboxerju in to povsem zasluženo.

Zdej pa žuranje! Ali pa tudi ne. Planiranje, snemanje, skakanje naokoli in vse kar je povezano z video produkcijo naju je pošteno utrudilo. Dobro, da sva že prejšnji večer na festivalu nabrala kar nekaj dobrih posnetkov za prikaz festivalskega vzdušja. Kot dva penzionista sva naredila še en krog, se ustavila pri Explosive odru, kjer sem se parkrat vrgel v mosh pit (vedno je še nekaj energije za mosh pit) in se v zgodnjih jutranjih urah odpravila v hotel.

Na poti domov sva stiskala pesti za hrvaško nogometno ekipo, a žal premalo. Škoda :(. Prijetno utrujena sva naposled prispela v Ljubljano in se odpravila spat. Naslednje jutro naju je čakal nov delovni dan. Nov ponedeljek.

Lep pozdrav,
Andrej
Ekipa Huawei foruma

0
Za komentiranje se prijavite ali pa se vpišite.