Za izboljšanje naše spletne strani in Vaših izkušenj uporabljamo piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po naši spletni strani, sprejemate naš pravilnik o piškotkih. Izvedite več.

Politika piškotkov

Spletna stran uporablja spletne piškotke, s katerimi zagotavlja boljšo uporabniško izkušnjo, omogoča interakcijo z družbenimi omrežji in za analizo prometa. Z nadaljno uporabo spletne strani se strinjate s politiko piškotkov. Več o politiki piškotkov si preberite tukaj
Potrdi

Zgubila sva se na Velebitu, 2. del

Huawei ForumHuawei Forum
Blog

Ko smo se nazadnje slišali, sva s Perotom končno ugledala luč na koncu tunela. Bila sva na pravi poti, a še vedno brez signala in posledično brez zemljevida. Če bi bila pametna in upoštevala lasten nasvet, bi si predhodno v Google Maps prenesla zemljevid Velebita z okolico. Pa je nisva. Zato sva bila odvisna od mobilnega signala. Ki ga ni bilo. Temu primerno sva v območju brez signala imela vključeno mobilno omrežje, ki je mrzlično iskalo vsako trohico signala in posledično kurilo baterijo.

Ob prvem resnem pregledu stanja je postalo jasno, da je to odžrlo dobršen del baterije. Poleg tega se je izkazalo, da sem nekje vmes po nesreči vklopil Wi-Fi povezavo, ki je prav tako dodatno obremenila baterijo. Ni naju bilo strah, da nama bo zmanjkalo baterije. Več kot jasno je bilo, da bo Huawei P20 Pro s 4.000 mAh veliko baterijo brez težav speljal dan – tudi v danih pogojih. Vendar je bila ideja, da ob relativno intenzivni rabi speljeva dan s kar se da visokim odstotkom baterije. Za enkrat sva naredila nekaj napak, ki so naju na dolgi rok gotovo stale vsaj nekaj konkretnih odstotkov energije.

Vendar pa se s tem vprašanjem nisva pretirano ukvarjala, saj sva imela za vratom veliko večji problem: gorivo. Še vedno nisva vedela, kje točno se nahajava in koliko oz. predvsem kakšna pot je pred nama. Razgibana in ovinkasta cesta naju bi stala bistveno več goriva, kot pa ravna avtocesta.

Ni nama ostalo drugega, kot da pospraviva opremo v avto in nadaljujeva pot. Poleg nejasnosti glede goriva pa naju je preganjala tudi lakota. Po nekaj čudovitih razglednih točkah sva naposled le doživela olajšanje – pred nama se je odprl pogled na morje. To je pomenilo, da sva blizu cilja in končno sva si oddahnila. To je bila tudi super iztočnica, da na plano potegneva gorilnik in si skuhava kosilo.

Stanje baterije je bilo še vedno pod vprašajem, a sva končno prišla tudi do mobilnega signala in vse je kazalo, da je najhujše za nama. Čakala naju je le še pot do obale in predvsem prve bencinske črpalke. Najina misija je obetala srečen konec. Kljub temu pa sva preverila še dva zasilna izhoda: Power Saving Mode in Ultra Power Saving Mode. Oba načina izklopita določene dele sistema in s pomočjo teh optimizacij zagotavljat daljšo avtonomijo baterije. Od obeh načinov je še najbolj zanimiv Ultra Power Saving Mode, ki izklopi malodane vse možnosti in znatno zniža svetlost zaslona. V tem načinu lahko opravljaš le še klice in pošiljaš SMS sporočila. Če se res znajdeš v škripcih, ti bo ta način omogočil še nekaj ur, da najdeš prvo vtičnico. Pri polovici baterije nama je tako ta način napovedal še dobrih 18 ur rabe.

Preden sva prišla do obale pa nama je že med kuhanjem kosila narava še zadnjič pokazala zobe v obliki res močnih sunkov vetra. Pero, ki si je očitno opomogel od strahu pred praznim tankom goriva, se je pogumno sprehodil do roba pečine. Jaz ne bi, priznam.

Preostali del poti domov je bil, po hitrem postanku na bencinski črpalki, relativno brez drame in tako sva imela čas, da pojasniva še nekaj zadev glede umetne inteligence. Procesor Kirin 970, ki tiktaka v notranjosti pametnega telefona P20 Pro, ima namreč posebno jedro, ki sliši na ime NPU oz. nevronska procesna enota. Ta omogoča, da algoritmi umetne inteligence spremljajo navade uporabnika in se jih nauči. Tako se aplikacije v ozadju samodejno zapirajo in nalagajo v pomnilnik, glede na navade uporabnika, ki jih NPU predvidi. Rezultat tega je še manjša obremenitev za sistemske vire in posledično manjši udarec za baterijo. Ta posledično drži dlje časa in omogoča, da ne živiš življenja “od vtičnice do vtičnice”.

Ura je kazala 20.50, ko sva prispela v Ljubljano in telefon je javljal še 37 % baterije. Po dnevu snemanja, fotografiranja, navigiranja in po številnih napačnih odločitvah, je P20 Pro dokazal, da ni bilo razloga za strah. Čeprav sva imela povsem drugačen načrt in kljub temu, da je šlo narobe malodane vse, kar je lahko šlo, je P20 Pro uspešno toleriral in kljuboval vsem okoliščinam. Noro!

Lep pozdrav,
Andrej
Ekipa Huawei foruma

0
Za komentiranje se prijavite ali pa se vpišite.