Za izboljšanje naše spletne strani in Vaših izkušenj uporabljamo piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po naši spletni strani, sprejemate naš pravilnik o piškotkih. Izvedite več.

Politika piškotkov

Spletna stran uporablja spletne piškotke, s katerimi zagotavlja boljšo uporabniško izkušnjo, omogoča interakcijo z družbenimi omrežji in za analizo prometa. Z nadaljno uporabo spletne strani se strinjate s politiko piškotkov. Več o politiki piškotkov si preberite tukaj
Potrdi

Zgubila sva se na Velebitu, 1. del

Huawei ForumHuawei Forum
Blog

Pustolovščine so vedno zabavne … dokler gre vse po planu. Ideja je bila preprosta: s Perotom greva na Velebit, kjer se bova zapeljala v neznano in preizkusila, kako dobra je zares baterija in umetna inteligenca, ki z njo upravlja na P20 Pro. V petek sva tako spakirala kamping opremo in se odpeljala čez mejo na Hrvaško in malo pred mestom Karlobag posnela uvod za video ter nato zavila v kamp. Vse po planu.

Jutro je postreglo z oblaki na nebu, ki so verjetno napovedovali, da ne bo šlo vse po planu, sedaj ko razmišljam za nazaj. V avtu sem napolnil baterijo telefona in po kratkem ovinku skozi mesto Karlobag sva zavila v hrib. Po prvih serpentinah sva prišla na prvo razgledno točko. Vse po planu.

Posnela sva del videa, kjer razloživa kaj je #misija_baterija in kako bo potekal najin dan. Po kratkem zajtrku sva zavila desno in nadaljevala pot. Prva napaka. Pot naju je vodila v notranjost Velebita in po podatkih, ki nama jih je postregla aplikacija Google Maps sva naposled prišla … do konca asfaltirane ceste. Po nekaj metrih je makadamska cesta zavila v gozd in čas je bil, da ponovno pogledava na zemljevid, kaj se dogaja.

Po krajšem premisleku sva se odločila, da poskusiva nadaljevati pot po gozdnem kolovozu. Druga napaka. Cesta se je končala pred neprehodnim delom in treba je bilo obrniti. No, “obrniti” – v bistvu je moral Pero peljati nekaj metrov vzvratno med grmi robide in drugim gozdnim rastlinjem, preden sva lahko nadaljevala. Vendar sva vseeno poskusila še levi odcep gozdne poti. Tretja napaka.

Tokrat naju je pot peljala preko dokaj neugodne ceste do grbine, preko katere je Pero, z mojo pomočjo zunaj avta, nekako pripeljal na drugo stran. Po nekaj metrih naju je pričakal potok. Ne, no! Pa sva spet vzvratno peljala nazaj do mesta, kjer sva končno lahko obrnila. V Google Maps sva izbrala novo pot in nadaljevala. Pot naju je spet peljala po asfaltirani cesti in na enem od križišč se je bilo potrebno odločiti ali nadaljujeva levo ali desno. Vzamem telefon in preverim Google Maps. Aplikacija nalaga in nalaga podatke, nakar opazim, da ni prav nobenega mobilnega signala. Seveda si predhodno nisem prenesel zemljevida, da bi bil ta na voljo brez signala. Četrta napaka.

Zavijeva levo in nadaljujeva pot. Spet makadam. Za nameček Pero obelodani, da imava le še četrtino rezervoarja goriva in da ga skrbi, če bova lahko opravila celo pot. Predvsem zato, ker nisva imela blage ideje, koliko in predvsem kakšna pot je pred nama. Peta napaka.

Makadamska cesta je s svojo širino, po volji kakšnega obskurnega božanstva, nakazovala da luč na koncu tunela morda le ni vlak. In res – naposled se po vožnji skozi goste gozdove le odpre pred nama epski razgled. Čas je, da spet na plano potegneva kamero in posnameva del videa. Takrat sem šele prvič ugotovil, kaj se dogaja z baterijo …

Kako se je končalo najino potovanje, si preberi naslednji teden.

0
Za komentiranje se prijavite ali pa se vpišite.